Zakaj so hormoni več, kot le “ženski problem”

Ko slišimo besedo hormoni, veliko ljudi najprej pomisli na menstrualni cikel, menopavzo ali nihanja razpoloženja. V resnici pa hormoni vplivajo skoraj na vsak proces v našem telesu – od energije, spanja in presnove do čustev, koncentracije, imunskega sistema in regeneracije.

Hormoni so tihi komunikatorji našega telesa. Ne vidimo jih, a njihov vpliv občutimo vsak dan. Vplivajo na naše razpoloženje, raven stresa, kakovost spanja, lakoto, telesno težo, libido, sposobnost regeneracije in celo na način, kako se odzivamo na življenje.

V sodobnem tempu življenja je hormonsko ravnovesje pogosto močno obremenjeno. Kronični stres, pomanjkanje spanja, nepravilna prehrana, premalo gibanja in neprestana stimulacija živčnega sistema lahko povzročijo, da telo izgubi notranje ravnovesje.

Prav zato postaja razumevanje hormonov vedno pomembnejše.

Kaj so hormoni?

Beseda hormon izhaja iz grške besede »hormao«, kar pomeni spodbuditi, prebuditi ali pognati v gibanje. In prav to hormoni počnejo – telesu dajejo informacije in sprožajo procese.

Hormoni so kemični prenašalci informacij, ki jih proizvajajo različne žleze endokrinega sistema. Izločajo se neposredno v kri, po kateri potujejo do ciljnih organov in tkiv.

Lahko bi rekli, da so hormoni nekakšni notranji glasniki. Brez njih telo ne bi znalo usklajevati osnovnih življenjskih funkcij.

Hormoni sodelujejo pri vrsto telesnih funkcij, kot:

Čeprav posamezen hormon opravlja določeno nalogo, hormoni nikoli ne delujejo popolnoma ločeno. Med seboj so povezani v zelo občutljivo mrežo ravnovesja.

Endokrini sistem – notranji orkester telesa

Endokrini sistem je skupek žlez, ki proizvajajo hormone. Te žleze med seboj neprestano komunicirajo in vplivajo ena na drugo.

Med najpomembnejše endokrine žleze sodijo: hipotalamus, hipofiza, ščitnica, nadledvična žleza, trebušna slinavka, jajčniki, testisi, epifiza, priželjc oziroma timus. 

Pogosto pravimo, da je hipofiza »glavna dirigentka« hormonov, saj usmerja delovanje številnih drugih žlez.

Ko je hormonsko ravnovesje urejeno, telo deluje usklajeno. Ko pa pride do dolgotrajnega neravnovesja, se to lahko začne odražati skozi utrujenost, nespečnost, tesnobo, težave s težo, neredne cikle, pomanjkanje energije ali oslabljen imunski sistem.

Kako hormoni vplivajo na naše vsakodnevno počutje

Veliko ljudi hormonskih sprememb sprva sploh ne poveže s hormoni. Pogosti znaki hormonskega neravnovesja so lahko:

• kronična utrujenost,
• težave s spanjem,
• občutek notranje napetosti,
• nihanje razpoloženja,
• povečana občutljivost na stres,
• težave s koncentracijo,
• upočasnjena presnova,
• povečanje telesne teže,
• zmanjšan libido,
• neredni menstrualni cikli,
• tesnoba,
• izgorelost.

Telo nam pogosto zelo dolgo pošilja subtilne signale, preden pride do večjih težav.

Hormoni so močno povezani tudi z živčnim sistemom. Če smo neprestano v stanju napetosti, hitenja in mentalne preobremenjenosti, telo začne proizvajati več stresnih hormonov. Dolgoročno to vpliva tudi na druge hormone.

Zato hormonskega ravnovesja ne moremo gledati ločeno od načina življenja.

Rastni hormon – hormon regeneracije in vitalnosti

Rastni hormon ali somatotropin nastaja v hipofizi in je izjemno pomemben za rast, obnovo tkiv, regeneracijo in presnovo. Čeprav ga pogosto povezujemo predvsem z otroštvom in rastjo, ima pomembno funkcijo tudi pri odraslih.

Rastni hormon:

• spodbuja obnovo tkiv,
• vpliva na mišično maso,
• pomaga pri regeneraciji,
• sodeluje pri presnovi maščob,
• vpliva na energijo in vitalnost,
• podpira imunski sistem.

Njegovo izločanje je močno povezano s kakovostnim spanjem. Največ se ga sprošča ponoči, predvsem med globokim spanjem. Kronično pomanjkanje spanja, stres in izčrpanost lahko vplivajo na zmanjšano izločanje rastnega hormona.

Znaki zmanjšanega delovanja so lahko:

• utrujenost,
• zmanjšana mišična masa,
• počasnejša regeneracija,
• povečanje maščobnega tkiva,
• slabša telesna zmogljivost,
• občutek hitrejšega staranja.

Redna sprostitvena praksa, kakovosten spanec in uravnotežen življenjski slog imajo pomembno vlogo pri njegovem ravnovesju.

Hormoni ščitnice – energija, presnova in notranji tempo telesa

Ščitnica proizvaja hormona T3 (trijodtironin) in T4 (tiroksin), ki imata ključno vlogo pri uravnavanju presnove.

Ta dva hormona vplivata skoraj na vse procese v telesu: raven energije, telesno temperaturo, srčni utrip, presnovo, koncentracijo, razpoloženje, spanje, delovanje možganov. 

Kadar ščitnica deluje prepočasi (hipotiroidizem), se lahko pojavijo:

• utrujenost,
• občutljivost na mraz,
• povečanje telesne teže,
• suha koža,
• počasnost,
• depresivno počutje,
• upočasnjena presnova.

Kadar deluje prehitro (hipertiroidizem), pa lahko pride do:

Ščitnica je zelo občutljiva na stres. Dolgotrajna aktivacija živčnega sistema lahko vpliva tudi na njeno delovanje. V jogijski praksi pogosto omenjamo, da določeni položaji – predvsem nežni inverzni položaji – podpirajo področje vratu in pretok energije okoli ščitnice.

Kortizol – stresni hormon sodobnega časa

Kortizol je eden najbolj poznanih hormonov današnjega časa. Pogosto ga imenujemo kar stresni hormon. Nastaja v nadledvični žlezi in ima pomembno funkcijo pri odzivu telesa na stres. Ko telo zazna nevarnost ali obremenitev, se sproži stresni odziv: dvigne se krvni sladkor, poveča se budnost, telo se pripravi na akcijo, poveča se raven energije.

To je kratkoročno zelo koristno. Težava nastane, kadar je telo pod stresom neprestano.

Sodobni stres ni več le fizična nevarnost. Telo enako reagira tudi na:

• psihični pritisk,
• preobremenjenost,
• pomanjkanje počitka,
• čustveno napetost,
• neprestano stimulacijo,
• hitenje.

Dolgotrajno povišan kortizol lahko povzroča:

Prav zato so sprostitvene prakse danes tako pomembne. Joga, meditacija, dihalne tehnike in zavestno umirjanje živčnega sistema lahko pomagajo zmanjševati kronično aktivacijo stresnega odziva.

Inzulin – hormon energije in krvnega sladkorja

Inzulin proizvaja trebušna slinavka in ima ključno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Njegova naloga je, da glukozo iz krvi pomaga prenesti v celice, kjer jo telo uporabi za energijo ali shrani za kasneje. Kadar je delovanje inzulina porušeno, lahko pride do:

• inzulinske rezistence,
• nihanja energije,
• povečane lakote,
• močne želje po sladkem,
• težav s telesno težo,
• sladkorne bolezni.

Danes veliko ljudi živi v stanju konstantnega nihanja krvnega sladkorja zaradi: prekomernega vnosa sladkorja, nerednih obrokov, kroničnega stresa, premalo gibanja, pomanjkanja spanja. 

Telo ob tem izgublja občutek stabilnosti.

Pomembno vlogo imajo: uravnotežena prehrana, redno gibanje, zmanjševanje stresa, kakovosten spanec.  Tudi joga lahko pozitivno vpliva na uravnavanje stresa in posledično podpira bolj stabilno delovanje hormonskega sistema.

Estrogen – hormon ženskosti in cikličnosti

Estrogen je eden najpomembnejših ženskih spolnih hormonov. Vpliva na:

• menstrualni cikel,
• reproduktivni sistem,
• razpoloženje,
• kožo,
• spanje,
• telesno temperaturo,
• libido,
• zdravje kosti.

Estrogen ni pomemben le za reprodukcijo, temveč za celostno delovanje ženskega telesa.

Kadar pride do neravnovesja estrogena, se lahko pojavijo:

• PMS simptomi,
• glavoboli,
• občutljive dojke,
• zadrževanje vode,
• nihanje razpoloženja,
• utrujenost,
• težave s ciklom.

Žensko telo je ciklično in občutljivo na številne vplive. Stres, prehrana, pomanjkanje počitka in čustvena obremenitev lahko vplivajo tudi na hormonsko ravnovesje. V zadnjih letih vedno več žensk ponovno odkriva pomen počasnejšega ritma, zavestnega gibanja in poslušanja telesa. Joga lahko pri tem predstavlja zelo pomembno podporo.

Progesteron – hormon umiritve in ravnovesja

Progesteron pogosto opisujejo kot hormon umiritve. Pomemben je za menstrualni cikel, nosečnost, kakovosten spanec, živčni sistem, čustveno stabilnost. Deluje kot naravno ravnovesje estrogenu.

Ko je progesterona premalo, lahko pride do:

• nespečnosti,
• tesnobe,
• razdražljivosti,
• PMS težav,
• občutka notranje napetosti,
• hormonskega neravnovesja.

Veliko žensk po 30. letu začne opažati spremembe, povezane s postopnim upadanjem progesterona. Pomembno je razumeti, da telo ni stroj. Hormoni niso ločeni od našega življenjskega ritma. Če živimo v konstantni napetosti, telo težje ustvarja občutek varnosti in ravnovesja.

Zato so počitek, sproščanje, umirjanje živčnega sistema, stik s telesom, nežno gibanje, izjemno pomembni za naše hormonsko zdravje.

Testosteron – hormon moči, vitalnosti in motivacije

Čeprav testosteron pogosto povezujemo predvsem z moškimi, je pomemben pri obeh spolih.

Prenizka raven testosterona je lahko povezana z: utrujenostjo, pomanjkanjem motivacije, zmanjšano mišično maso, zmanjšanim libidom, občutkom izgorelosti.

Tudi testosteron je zelo občutljiv na kronični stres, slabo regeneracijo in pomanjkanje spanja. Današnji življenjski tempo pogosto spodkopava osnovne pogoje, ki jih telo potrebuje za hormonsko ravnovesje.

Hormoni, stres in sodoben življenjski slog

V sodobnem svetu živimo zelo odmaknjeno od naravnih ritmov. Veliko ljudi spi premalo, je pod stalnim pritiskom, nima časa za regeneracijo, neprestano stimulira živčni sistem, je mentalno preobremenjenih.

Telo pa ni ustvarjeno za konstantno stanje pripravljenosti. Ko smo predolgo v stresnem načinu delovanja, telo začne energijo usmerjati predvsem v preživetje. Posledično se lahko poruši ravnovesje tudi drugih hormonov.

Hormonsko zdravje zato ni povezano le s prehrano ali dodatki. Povezano je tudi z:

• načinom življenja,
• kakovostjo odnosov,
• občutkom varnosti,
• stikom s telesom,
• sposobnostjo umirjanja.

Kako joga vpliva na hormone?

Joga deluje celostno – na telo, dih, živčni sistem in um. Prav zato lahko pomembno podpira tudi hormonsko ravnovesje. 

Joga:

• zmanjšuje raven stresa,
• pomaga umirjati živčni sistem,
• izboljšuje kakovost spanja,
• podpira zavedanje telesa,
• spodbuja prekrvavitev,
• vpliva na dihanje,
• podpira regeneracijo.

Posebej pomemben je vpliv na parasimpatični živčni sistem – stanje sprostitve in regeneracije. V tem stanju telo lažje obnavlja tkiva, uravnava hormone, prebavlja, počiva in regenerira. 

Določene jogijske prakse se tradicionalno povezujejo tudi s podporo posameznim žlezam:

Pomembno pa je razumeti, da joga ni čudežna rešitev, ampak podpora. Največji učinek se zgodi, ko praksa postane redna, nežna in usklajena s potrebami telesa.

Hormonsko ravnovesje in poslušanje telesa

V zadnjih letih se vedno več govori o hormonskem ravnovesju. Včasih pa v želji po popolnosti pozabimo na nekaj zelo pomembnega – telo ni stroj. Hormoni se spreminjajo skozi dan, skozi življenjska obdobja, skozi menstrualni cikel, glede na stres, glede na počutje, glede na življenjske okoliščine.

Popolna kontrola ni mogoča. Veliko bolj pomembno je, da razvijemo stik s telesom, sposobnost opazovanja, občutek za lastne potrebe in nežnost do sebe. 

Telo pogosto zelo jasno pokaže, kdaj potrebuje počitek, počasnejši tempo ali več podpore.

Za konec

Hormoni so eden najbolj fascinantnih in hkrati najbolj občutljivih sistemov v našem telesu. Delujejo tiho, a vplivajo skoraj na vse vidike našega življenja – od energije in spanja do razpoloženja, imunskega sistema in notranjega občutka ravnovesja. Čeprav na vse hormone ne moremo vplivati neposredno, lahko veliko naredimo z načinom življenja.

Telo potrebuje počitek, gibanje, kakovosten spanec, umirjanje, stik s seboj ter občutek varnosti. Joga pri tem ni le fizična praksa, ampak prostor, kjer ponovno vzpostavljamo stik s telesom, dihom in notranjim ravnovesjem.

In morda je prav to največja podpora hormonskemu sistemu – da se vsaj za trenutek ustavimo in ponovno prisluhnemo sebi. Pri Pot joge ustvarjamo programe joge, ki podpirajo na različne načine, nekateri bolj aktivirajo telo, drugi umirjajo. Vsem je skupno, da se po praksi počutimo obnovljene. Da ima vsak možnost najti program, ki mu ustreza, imamo na voljo brezplačne obiske.

Avtorica: Karmina Rubin pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žuna v sklopu učiteljskega tečaja joge
Vir fotografij: Canva