Kaj pravi znanost o vplivu joge na telo, um in zdravje?

Od duhovne prakse do raziskovalnih laboratorijev – zakaj je joga postala ena najbolj proučevanih metod za podporo zdravju?

Joga je skozi tisočletja veljala predvsem za pot osebnega razvoja, samospoznavanja in duhovne rasti. Danes pa se vse pogosteje pojavlja tudi v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, psiholoških ambulantah in raziskovalnih ustanovah. V zadnjih desetletjih se je namreč zanimanje znanosti za jogo izjemno povečalo.

Kar je bilo nekoč del tradicionalnega vzhodnega znanja, danes preverjajo meritve krvnega tlaka, hormonski testi, funkcionalna magnetna resonanca možganov in številne klinične raziskave.

Toda kaj pravzaprav vemo danes?

Ali joga res zmanjšuje stres? Ali pomaga pri bolečinah v hrbtu? Kakšen vpliv ima na depresijo, spanec, ravnotežje in staranje? In zakaj jo vse več zdravnikov priporoča kot dopolnilno obliko podpore zdravju?

V tem članku bomo pogledali, kaj kažejo raziskave, kje so meje trenutnega znanja in zakaj se področje joga terapije razvija hitreje kot kadarkoli prej.

Kako je joga postala predmet znanstvenega raziskovanja?

Ko danes govorimo o jogi, pogosto pomislimo na položaje, raztezanje, sprostitev ali meditacijo. Toda v medicinskem svetu je joga razmeroma mlado področje.

Prvi resni poskusi raziskovanja učinkov joge so se začeli v začetku 20. stoletja v Indiji. Med pionirji sta bila Shri Yogendra in Swami Kuvalayananda, ki sta tradicionalne jogijske tehnike začela uporabljati za podporo ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.

Njuno delo je bilo revolucionarno predvsem zato, ker sta jogo iz samostanov in ašramov prenesla med običajne ljudi.

Kuvalayananda je med prvimi začel izvajati fiziološke meritve med jogijsko prakso. Meril je dihanje, srčni utrip in druge telesne odzive ter skušal razumeti, kaj se v telesu dejansko dogaja med izvajanjem joge.

To je bil začetek poti, ki je kasneje pripeljala do sodobne joga terapije.

Kaj je joga terapija?

Pogosto slišimo izraza joga in joga terapija, vendar ne pomenita povsem iste stvari.

Klasična joga je namenjena celostnemu razvoju človeka. Vključuje telesno prakso, dihanje, meditacijo in filozofske vidike življenja.

Joga terapija pa uporablja ta ista orodja z bolj specifičnim ciljem – podpreti posameznika pri določenem zdravstvenem izzivu.

To ne pomeni, da joga nadomešča medicinsko zdravljenje.

Pomeni pa, da lahko določene tehnike:

• zmanjšujejo stres, 
• izboljšujejo gibljivost, 
• pomagajo pri kroničnih bolečinah, 
• podpirajo duševno zdravje, 
• izboljšujejo kakovost življenja pri kroničnih boleznih. 

 Prav zato danes številni zdravstveni sistemi raziskujejo možnosti vključevanja joge kot dopolnilne oblike podpore zdravju.

Zakaj znanost sploh raziskuje jogo?

Če pogledamo zadnjih nekaj desetletij, opazimo zanimiv vzorec. Večina sodobnih zdravstvenih težav ima skupen imenovalec: kronični stres.

S stresom so povezani: anksioznost, depresija, nespečnost, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, kronične bolečine, prebavne težave, oslabljen imunski sistem. 

Ravno na teh področjih pa ljudje že dolgo poročajo o pozitivnih učinkih joge. Znanstvenike je zato začelo zanimati vprašanje: Ali lahko učinke joge objektivno izmerimo? Odgovor je vse pogosteje pritrdilen.

Kako joga vpliva na živčni sistem?

Da bi razumeli učinke joge, moramo najprej razumeti delovanje živčnega sistema.

Naše telo neprestano preklaplja med dvema osnovnima stanjema:

Velik del sodobnega življenja nas zadržuje v prvem stanju. Joga pa deluje predvsem preko aktivacije parasimpatičnega živčevja.

Prav zato številne raziskave opažajo:

• nižje ravni kortizola, 
• boljšo regulacijo stresa, 
• večjo sproščenost, 
• izboljšano psihično počutje.

Joga in stres: eno najbolj raziskanih področij

Če bi morali izpostaviti eno področje, kjer je znanstvenih dokazov največ, bi bil to vpliv joge na stres. To ni presenetljivo. Kronični stres je danes eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za številne bolezni. 

Raziskave pri otrocih, mladostnikih, študentih, zaposlenih in starejših kažejo podobne rezultate:

• zmanjšanje občutka stresa, 
• manj anksioznosti, 
• boljše razpoloženje, 
• večja čustvena stabilnost, 
• boljše spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi.

Pri nekaterih raziskavah so spremembe opazili že po nekaj tednih redne prakse. Posebej zanimivo je, da pozitivni učinki niso omejeni le na odrasle. Tudi pri šolarjih in mladostnikih je praksa joge povezana z: večjo zbranostjo, boljšo samopodobo, manjšo čustveno napetostjo, boljšim splošnim počutjem. 

Joga, anksioznost in depresija

Duševno zdravje je eno najhitreje rastočih področij raziskovanja joge, saj število ljudi z anksioznostjo in depresijo narašča po vsem svetu. Pri številnih raziskavah se je pokazalo, da lahko redna praksa joge:

• zmanjša simptome anksioznosti, 
• izboljša razpoloženje, 
• zmanjša raven kortizola, 
• izboljša občutek nadzora nad življenjem, 
• poveča občutek notranje stabilnosti. 

Zakaj lahko praksa joge vpliva na depresijo?

Raziskovalci predlagajo več možnih mehanizmov. Med najpogosteje omenjenimi so:

 Lahko pa predstavlja dragoceno podporo ob strokovni psihološki ali psihiatrični obravnavi.

Joga in kronične bolečine

Bolečina je še eno področje, kjer se praksa joge še posebej pogosto pojavlja v raziskavah. Veliko pozornosti je namenjene težavam kot je artritis, bolečine v križi, glavobol in kronične mišično-skeletne težave.

Kako joga vpliva na gibljivost, moč in ravnotežje?

Veliko ljudi pride na jogo zaradi stresa. A pogosto ostanejo zaradi sprememb v telesu.

Ravnotežje

Ravnotežje postaja s staranjem vse pomembnejše. Padci predstavljajo enega glavnih razlogov za poškodbe starejših.

Raziskave kažejo, da joga:

• izboljša statično ravnotežje, 
• izboljša dinamično ravnotežje, 
• zmanjšuje tveganje za padce, 
• izboljšuje občutek telesne stabilnosti. 

Po učinkovitosti se pogosto primerja s tai chijem.

Joga v nosečnosti

V zadnjih letih je joga za nosečnice postala izjemno priljubljena. In ne brez razloga. Raziskave kažejo, da je ustrezno prilagojena joga za večino nosečnic varna.

Posebno zanimanje raziskovalcev vzbuja vpliv joge na nosečniško depresijo in anksioznost. Rezultati kažejo, da so lahko dihalne tehnike in meditacija pri tem zelo koristne.

Joga in bolezni srca ter ožilja

Srčno-žilne bolezni ostajajo eden vodilnih vzrokov smrti po svetu.

Kaj vemo o jogi in imunskem sistemu?

Na področju imunologije je raziskovanje še vedno v razvoju. Kljub temu obstajajo zanimivi rezultati pri nekaterih kroničnih boleznih.

Astma

Pri ljudeh z astmo raziskave pogosto poročajo o:

• izboljšani pljučni funkciji, 
• manj simptomih, 
• manj pogostih napadih, 
• manjši potrebi po zdravilih.

 Potrebnih pa je še veliko kakovostnih raziskav.

Joga in zdravo staranje

Staranje prebivalstva je eden največjih izzivov sodobne družbe. Zato raziskovalce vse bolj zanima, ali lahko življenjski slog vpliva na kakovost staranja. Tudi tukaj se joga kaže kot zanimiva možnost. 

Psihično počutje

Pogosto se zmanjšajo:

• občutki osamljenosti, 
• depresivnost, 
• anksioznost.  

 Poveča pa se občutek življenjske kakovosti.

Kaj so največje omejitve raziskav o jogi?

Čeprav so rezultati spodbudni, je pomembno ohraniti kritično razmišljanje. Raziskovanje joge ima še vedno številne izzive.

Kaj nam lahko znanost o jogi pove danes?

Po več desetletjih raziskovanja lahko z razmeroma veliko gotovostjo rečemo nekaj pomembnega: Joga ni zgolj oblika raztezanja. Ni le telesna vadba. In ni zgolj sprostitvena tehnika. Gre za celosten pristop, ki hkrati vpliva na telo, živčni sistem, dihanje, pozornost in način doživljanja sebe.

Čeprav znanost še ni odgovorila na vsa vprašanja, rezultati raziskav dosledno kažejo, da lahko redna praksa joge prispeva k:

• boljšemu obvladovanju stresa, 
• večji gibljivosti, 
• manj bolečinam, 
• boljšemu ravnotežju, 
• kakovostnejšemu spancu, 
• boljšemu psihičnemu počutju, 
• višji kakovosti življenja. 

Morda je prav to razlog, da joga po več tisoč letih ne izgublja svoje vrednosti – ampak jo sodobna znanost šele zares začenja odkrivati.

Iz tega razumevanja izhaja tudi naš program Joga terapija. Namenjen je vsem, ki si želijo jogo spoznati kot bolj individualno, prilagojeno in podporno prakso — ne le kot vadbo, temveč kot proces, ki upošteva telo, živčni sistem, dih, življenjski slog in konkretne izzive posameznika.

V programu raziskujemo, kako lahko jogijske tehnike smiselno uporabimo pri podpori zdravju, boljšem počutju, obvladovanju stresa, bolečinah, gibalnih omejitvah in različnih življenjskih obdobjih. Joga terapija tako povezuje starodavno modrost joge s sodobnim razumevanjem telesa in človeka ter odpira prostor za bolj zavestno, varno in celostno prakso. Vabljeni, da ga odkrijete v septembru.

Avtorica: Anja Krivograd pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žuna v sklopu učiteljskega tečaja joge
Vir fotografij: Canva