Otroci so naravni jogiji

Kako lahko v vlogi starša vključimo duhovni in filozofski vidik joge v otrokov vsakdan?

Otroci ves čas tekajo, skačejo sem in tja, iščejo zabavo, so ustvarjalni – rišejo, barvajo, lepijo, režejo in sestavljajo. Otroška telesa so prožna, njihovo gibanje je naravno in ni strukturirano, dihanje je globoko in spontano skozi nos, zanima jih ta trenutek, tukaj in zdaj. V bistvu so naravni jogiji. Njihovo naravno prožnost in spontanost lahko izkoristimo tako, da jim jo ozavestimo in jim na tak način  pomagamo ohranjati iskreno in zdravo naravnanost do življenja tudi v odrasli dobi

Kot že verjetno veste, ima otrokova redna praksa joge lahko številne pozitivne učinke na:

1. fizično telo: krepi splošne gibalne sposobnosti, moč in zavedanje lastnega telesa, veča gibljivost in ozavešča pravilno dihanje,

2. kognitivne sposobnosti: umirja um in veča koncentracijo,

3. osebno rast: spodbuja nenasilje, resnicoljubnost in samoopazovanje,

4. vrednote: uči spoštovati odnos do sveta, ki nas obdaja, do ljudi, s katerimi pridemo v odnos, povečuje vztrajnost, zagovarja sočutje, prijaznost, nesebičnost in strpnost

Zvrsti in poti joge je več. Med seboj se ne izključujejo, ampak se dopolnjujejo. Radža joga je celostna in jo je mogoče integrirati v mislih, besedah in dejanjih.

Patanjali v knjigi Joga Sutre opiše raja (izgovor: radža) jogo, imenovano tudi kraljevska ali osemčlenska joga (sanskrt: ashtanga).  Sestavljena je iz osmih krakov ali udov.

8 krakov joge

1. Yama

Yama (izgovor: jama) poudarja samodisciplino in vzdržnost: nenasilje, resnicoljubnost, nekrajo, vzdržnost in nepohlep.

Kako lahko koncept yame vpeljete  v vsakodnevno življenje otrok?

Otrokova vprašanja/dejanja/razmišljanja

nenasilje (sanskrt: ahimsa), sočutje, strpnost, prijaznost, sprejemanje

  • pri otroku ozaveščajte nenasilen odnos do sebe in do drugih – tako na besedni  kot na fizični ravni
  • pri otroku ozaveščajte nenasilen odnos do okolja
  • spodbujajte otroka k aktivnemu prijaznemu delovanju: spodbujajte ga, da se sprašuje, kaj je danes naredil dobrega za druge ali zase
  • ne opravljam; ne zasmehujem sošolca/sošolke, zaradi prekomerne telesne teže…; se ne prepiram/se ne pretepam
  • ločujem odpadke, varčujem z vodo
  • starejši gospe v trgovini sem pomagal odpreti vrata; na ulici sem pobral smet in jo vrgel v koš za odpadke; sošolcu sem pomagal razložiti snov, ki je ni razumel; mami sem pomagal pomiti posodo

resnicoljubnost (sanskrt: satya), iskrenost

  • vzpodbujajte otroka, da govori in dela to, kar misli, in da tako tudi deluje, saj zato ne bo imel potrebe po prikrivanju in lažeh
  • govorim resnico; povem, kaj čutim; ne iščem lažnih izgovorov; ne dajem obljub, ki jih ne morem izpolniti

nekraja (sanskrt: asteya), poštenost

  • otroka opozorite, da se kraja nikoli ne izplača
  • otroku vcepite koncept, da je tudi kraja intelektualne lastnine kraja
  • ne lastim si tuje lastnine; vedno vprašam, ali si lahko izposodim igračo, knjigo… od sošolca, prijatelja…
  • ne prepisujem pri testih; ne pripisujem si zaslug za ideje drugih; ne kradem pozornosti, v pogovoru počakam, da sogovornik dokonča svojo misel

vzdržnost (sanskrt: brahmacharya), zmernost

  • ozaveščajte otroka o zmernosti čutnih užitkov
  • zmeren sem pri prehranjevanju, gledanju televizije, igranju igric

nepohlep (sanskrt: aparigraha)

  • v otroku kultivirajte zavedanje o nenavezanosti in neposesivnosti
  • ne potrebujem nove igrače, ker jih imam doma že veliko; igrače, oblačila, šolske učbenike… imam lahko rabljene in tako zmanjšujem kupovanje novih stvari; igrače, s katerimi se ne igram več, ali oblačila, ki jih ne nosim ali so mi premajhna, lahko podarim

2. Niyama

Niyama (izgovor: nijama) predstavlja dolžnosti, ki naj bi jih posameznik živel kot notranjo disciplino: čistost, notranje zadovoljstvo, askeza in disciplina, študij in samoopazovanje, predanost božanskemu.

Kako lahko koncept niyame vpeljete  v vsakodnevno življenje otrok?

Otrokova vprašanja/dejanja/razmišljanja

čistost (sanskrt: saucha)

  • ozaveščajte otroka o pomembnosti čistega telesa, okolja in uma
  • negujem svoje telo (vsak dan si umivam zobe, obraz, se tuširam); skrbim, da je moja soba pospravljena in čista; jem zdravo hrano in pijem veliko vode; mislim lepe in pozitivne misli

notranje zadovoljstvo (sanskrt: santosha), hvaležnost

  • otroka spodbujajte, da je hvaležen za tisto, kar ima, da se zaveda, da niso vsi tako srečni, da nekateri živijo v revščini in pomanjkanju
  • zahvalim se za starše, prijatelje, hrano, igrače, knjige, zdravje, dostop do šole in zdravnika

disciplina, vztrajnost (sanskrt: tapas)

  • pri otroku razvijajte samodisciplino
  • domačih nalog ne puščam nedokončanih; vztrajam pri projektih, ki se jih lotim; če se vpišem na krožek, se ga udeležujem do konca

študij, samoopazovanje (sanskrt: svadhyaya)

  • spodbujajte otroka, da izraža svoje občutke in razmišljanja, ter da  izraža mnenje o stvareh na sploh
  • povem, kako se počutim; se pogovarjam s starši, jim povem, kako sem preživel dan; se pogovarjam s prijatelji o stvareh, ki so pomembne za nas (šola, prijateljstvo, …)

3. Asana

Asana je izvajanje telesnih položajev, le-ti naj bi bili udobni in stabilni. Od drugih telesnih aktivnosti in večin športnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo otroci, jogo loči tudi učenje čuječnosti, poslušanje lastnega telesa in odsotnost tekmovalnosti.

4. Pranayama

Pranayama (izgovor: pranajama) zajema dihalne vaje in tehnike, s katerimi nadzorujemo prano.

Kako lahko koncept pranayame vpeljete  v vsakodnevno življenje otrok?

Otrokova vprašanja/dejanja/razmišljanja

Pranayama

  • otroku razložite, da je prana energija, svetloba, ki potuje po telesu
  • otroku predstavite polni jogijski dih
  • opazujem dihanje in si dih predstavljam kot svetlobo, ki potuje po mojem telesu
  • roko odložim za trebuh in opazujem, kako se premika: ob vdihu potisnem trebuh ven, razširim prsni koš, izdih pa izvedem v nasprotni smeri

5. Pratyahara

Pratyahara (izgovor: pratjahara) je odmik čutov od zunanjega pojavnega sveta in od podob. Zaradi vse večjega števila dražljajev iz okolja, ima danes vse več otrok težave z vzpostavljanjem stika s samim seboj, s samopodobo in z motnjami pozornosti. S pomočjo prakse pratyahare lahko otroka naučimo opazovati svoje telesne občutke, izraziti svoja čustva in ubesediti svoje misli.

Zadnji trije kraki so med seboj povezani in so subtilnejši ter kompleksnejši za razlago, saj gre za filozofske koncepte.

Te tri krake je verjetno primernejše deliti z otroki, ko so starejši oz. ko so pripravljeni na razumevanje abstraktnejših konceptov

6. Dharana

Dharana (izgovor: darana) je zadrževanje pozornosti uma na enem samem objektu opazovanja (pozornost osredotočimo na en sam predmet).

7. Dhyana

Ko koncentracija traja dlje časa, postane dhyana (izgovor: djana) (meditacija). V dhyani dosežemo sprostitev, pomiritev, mir.

8. Samadhi

Samadhi (izgovor: samadi) je stanje nad zavestjo, v katerem dualnost in pojavni svet ne obstajata več. To stanje lahko doživimo na ravni srca.

Integracija radža joge v otrokov vsakdan ima ogromno pozitivnih učinkov na otrokov razvoj. In vsi vemo (nekateri tudi iz lastnih izkušenj), da če ima otrok trdne temelje, je verjetnost, da se mu bo notranji svet zamajal, ko bo odrasel, veliko manjša. Oziroma bo veliko lažje in učinkovitejše reševal te potresne sunke.

To pa je nekaj, k čemur vsi stremimo, kajne?

Te zanima poučevanje joge, ali bi želel-a razširiti svoje znanje? Na tečaju za učitelja joge se poglobimo v filozofijo joge in raziskujemo številne pozitivne učinke, ki jih praksa joge prinaša v naše življenje.

Avtorica: Anja Guid / pod mentorstvom Nataše Petavs in Dejana Žuna v sklopu učiteljskega tečaja joge

Vir fotografij: canva.com